Katarino sem spoznala kot trinajstletno deklico, ki se je pojavila pri meni v razburkanem poglavju svojega življenja, pa vendar kljub mladosti odločna, da je treba narediti korak naprej, le kako, še ni vedela. Takrat se je odločila, da hoče odpreti nov list v zgodbi svojega življenja in tej odločitvi kasneje tudi kljub številnim težavam vestno sledila. Ob njej sem spoznavala, kako je v našem prostoru lahko otrok v stiski sam, saj je vse do vključitve v rejniško družino potrebovala neke vrste »okrepitev«, da se je slišal njen glas v pravem pomenu besede. Potrdilo se mi je tudi moje prepričanje, da otrok še kako zna izraziti svoje mnenje in aktivno sodelovati ob realizaciji le tega, če se mu le da možnost. Zato me je sodelovanje z njo pripeljalo do odločitve, da je nujno potrebno postaviti zagovorništvo za otroke. Katarina je ob tem ves čas sodelovala in tako tudi v Državnem zboru leta 2006, ob postavljanju prvih temeljev zagovorništva, s svojim prispevkom z naslovom Obrnila sem nov list v zgodbi mojega življenja, ker je zagovornica verjela vame, enakovredno sodelovala z ostalimi sodelujočimi. Njen prispevek, ki je bil vključen v zbornik referatov, je bil kasneje vključen tudi v gradivo za izobraževanje zagovornikov.
Vrstila so se nova in nova poglavja v knjigi njenega življenja in vsako novo poglavje me je vedno znova presenečalo z njeno odločnostjo in energijo, s katerima je dosegla zastavljene cilje. Ob tem ji posamezne težave niso postale ovira, ampak je premagovanje le teh pripomoglo k njeni osebnostni rasti. Na mojo izjavo, da postaja biserček (Zgodba o dveh školjkah, ko le tista, ki kamenčka ne izvrže, četudi trpi, postne biser), se je odzvala s plemenitostjo, ki je postajala najbolj razvidna iz njenega čuta za soljudi, še zlasti za posvojene otroke. Ko je ugotovila, da za to, da jim lahko pomaga, ni dovolj le dobra volja, je ustanovila Humanitarni klub posvojencev AS – Adoptee's Society, organizirala prvi dobrodelni koncert na to temo. Napisala je tudi članek o problematiki iskanja bioloških staršev , katerega so objavili na portalu ringaraja.net, kamor je bila lani povabljena k sodelovanju kot »ringarajin strokovnjak« na področju posvojitev. Kot dopolnitev temu pa je v aprilu odprla še pisarno za pomoč pri urejanju dokumentacije pri mednarodnih posvojitvah, s katero želi bodočim posvojiteljem olajšati birokratsko pot, ki jo morajo sicer prehoditi sami.
Ob zaključku lahko le zatrdim, da sem ponosna, da ta biserček poznam in se že veselim spremljanja nadaljnjih poglavij njenega življenja, za katera upam, da bodo nekoč prešla v pravo knjigo, ki bi bila lahko opora marsikateremu otroku v stiski.
Martina Jenkole,
vodja projekta Zagovornik – glas otroka,
Varuh človekovih pravic RS