Kako prijetno je, ko z družino sedemo na kavč in listamo albume s fotografijami! Starejše so, bolj so zanimive. Najraje imamo tiste prve: prvi nasmeh, prvič ob zunanji strani zidu sirotišnice, s sposojenim vozičkom na izletu na Rdeči trg, prva krasta na nosu, prvo čofotanje v Strunjanu.

Kaj je družina? Je skupnost ljudi, ki si stojijo ob strani v dobrem in slabem?  Če imajo srečo, se medsebojno osrečujejo. Medsebojni odnosi praviloma temeljijo na iskrenih, odprtih medsebojnih odnosih. Je družina s posvojenimi otroki kaj drugačna od družine z biološkimi otroki?

Družine s posvojenim otrokom nimamo fotografij s trebuščkom, iz porodnišnice in podobno. Pa kaj! Naš začetek je bil drugačen. Zato je drugačna tudi naša knjiga prvih korakov v življenje naših otrok. Želim si, da bi imela knjigo, ki jo držite v rokah v času, ko sva z možem posvojila otroka. Morda bi lahko sproti vanjo zapisala kaj, kar je zdaj že utonilo v pozabo.

Vesela sem, da je knjigo pripravila Katarina, mlada ženska z osebno izkušnjo posvojenega otroka, ki pozna tudi izkušnje drugih posvojencev. Pozna vprašanja, ki si jih postavlja odraščajoč otrok, ki je bil posvojen. Verjamem, da bo ta knjiga v pomoč vsem, otrokom in staršem, da zabeležijo dragocene trenutke prvih let skupnega življenja, ki nas še leta vsakič ponovno spomnijo, kako lepo je življenje.

Mateja Gris, posvojiteljica