Mama, ki te nosi v srcu tudi, če te ni nosila v trebuhu, je prava.

Kajne Katarina?

Katarino poznam že nekaj let. Ko sva se zagledali sva se vzljubili. Lahko bi rekla, da da sva se začutili zato, ker sva s seboj skozi otroštvo nosili enake občutke, z istim vonjem, polne vprašanj. Razlike niso bile pomembne. Enaki sva, sva vedeli...

Vedno sem občudovala njeno voljo, moč in željo, ki je sijala iz nje po tem, da bi olajšala poti tako posvojencem, kot tudi samim posvojiteljem in vem da ji to v dobri meri že uspeva.

Knjigica Naših prvih 1095 korakov in aplikacija namenjena posvojenim otrokom je nekaj zelo pomembnega. Zame in za marsikaterega posvojenega otroka, ki si želi odgovoriti na vsa ta skrita vprašanja, ki se nam podijo po glavah vse od otroštva. Lahko rečem škoda, da ni obstajala že prej a se hkrati veselim, saj vem da bo marsikomu priklicala nasmeh na obraz v prihodnosti. Kot posvojena deklica vam lahko povem, da se mi je marsikaj podilo po glavi. Moja izkušnja je dobra in moji starši so nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo.To, da sem posvojena, sta mi prišepnila skozi zgodbo vsak večer in bila je moja najljubša vse  do poznega otroštva. A spraševala sem se mogo stvari, na katere sem sicer vedno dobivala neke iskrene, logične odgovore, a so si jih potem moje misli velikokrat interpretirale po svoje in sanjarile tja daleč, daleč v moje svetove. Spraševala sem se kje sem rojena? Kam so me odšli iskat? Je bila pot dolga? Kako sem prišla v Ljubljano? Z vlakom? Kakšnim?, Kako skrivnostno so me opazovale babice? Kaj so rekle? Kje je moja biološka mama? Imava podoben obraz? Zanimale so me seveda tudi vse dogodivščine, ki so se dogajale na poti, a hkrati sem vedno v odgovorih iskala ljubezen in preverjala, kako močno sta si me dejansko želela. Vsak otrok si želi biti ljubljen, a verjetno se nekaterim ta ljubezen zdi samoumevna, nam pač ne. To zelimo slišati oz. čutiti vsak dan, vsak večer, do konca svojih dni. 

Knjigica bi moji mami in očetu prišparala kar nekaj besed in verjetno bi na mesto vseh tistih albumov, ki sem jih vlačila gor in dol po stanovanju, zdaj postopala prav z njo in v njej bi se skrivale vse podrobnosti po katerih sem firbčno spraševala. Zato hvala, ljuba Katranina, v imenu vseh otrok, ki se bodo s knjigico pod ramo sprehajali po svetu  in sestavljali puzle svoje preteklosti, zato, da bodo lažje in  z dvignjeno glavo prikorakali v prihodnost.... Prav tako pa sem vesela, da si uspela ob tem tvojem življenjskem projektu staršem in otrokom podariti še uspešno aplikacijo ob rojstvu otrok Naših prvih 367 korakov, ki bo s svojo poglobljenostjo razveselila marsikatero novo družinico. 

Sanja Vojnovič, posvojenka & mama