Kako se zbližata dva človeka,
tako tesno zbližata, da želita
v tihi naklonjenosti
ali v strastnem navdušenju
iti skupaj skozi življenje.
To je velika skrivnost. Ne da se povedati,
kaj oba privlači.
Mogoče pogled, kretnja, nasmeh.
Pri vsakem srečanju srce hitreje bije.
Skupaj sanjata in se odločita za veliki DA,
da bosta živela skupaj. Počutita se doma,
varna v veliki skrivnosti,
ki ji ljudje pravimo LJUBEZEN.
Tako rasteta skupaj drug z drugim –
kakor dve veji istega drevesa,
povezana v svobodi.
Phil Bosmans
In nekega dne življenje postane pravljica, kajti dobita otroka. Čeprav ni rasel pod srcem svoje mamice, je zrasel iz velike ljubezni dveh src, dveh, ki mu želita ponuditi objem, toploto doma, varnost in številne ljudi, ki ga bodo obkrožali; sorodnike, prijatelje, znance in še mnoge, ki bodo vstopili v njegovo mlado življenje. Drevo, ki je pognalo korenine, je trdno. Ne more ga izruvati vsak piš, škodi mu lahko le vihar. A, tudi ta lahko na njem pusti manj posledic, kot bi jih sicer na šibkem drevescu, ki bi odšlo z njim.
Zato vsem malim bitjem, vsem njihovim mamam in očetom, ki bodo raziskovali, opisovali, brali, fotografirali in risali v to prečudovito knjigo mnoga doživetja, želim, da ostane večen spomin na čase, ko je na vrata doma ljubezni potrkalo bitje. Vstopilo in zaživelo z njimi.
Ljubezen, spoštovanje, prijaznost, pravičnost in dobrota, ... naj gredo z roko v roki, s knjigo ali brez nje, po poteh, ki jih dan za dnem rišemo zase in druge.
Katarini je uspelo, vam tudi. Naj še mnogim.
In majhni kamenčki bodo tlakovali veliko pot, po kateri bodo hodili mnogi otroci s svojimi novimi starši.
Vlasta Nussdorfer
Varuhinja človekovih pravic, Varuh človekovih pravic RS