Pri neki določeni starosti začne otrok postavljati vprašanja o tem, kako je prišel na svet, kako je bil rojen, iz česa je pravzaprav nastal, kakšen je njegov položaj v rodovniški liniji, kdo je bil pred njim ipd. Mnogi posvojenci pravijo, da nimajo jasne identitete, da ne vedo, kdo pravzaprav so. Sama rada uporabim izraz iskanje manjkajočega dela sestavljanke našega življenja. Ob tem niti ni tako pomembna vsebina otrokovih vprašanj, temveč to, da v družini, v kateri živi, lahko postavi ta vprašanja, in kakšne povratne informacije dobi. Ta vprašanja so lahko za posvojitelje mučna, zlasti če nanje niso pripravljeni, če nimajo dovolj podatkov o biološki družini, ali preprosto mislijo, da pogovor o tem za vse člane družine, zlasti pa za otroka, ni bistvenega pomena. Otrok mora imeti priložnost razjasniti pretekle dogodke in si jih ponovno razložiti z vidika sedanjosti.  

Knjiga Naših 1095 korakov nam ponuja možnost, da se bistveni drobci podatkov o otrokovem življenju ne izgubijo, in vedno omogoča dostop do njegove preteklosti, ki s pomočjo te knjige postane razvidnejša. Avtorica je zajela bistvene podatke o otrokovi sedanji in biološki družini ter s tem omogočila, da pomembne mejnike v otrokovem življenju zabeležimo, jih opremimo s fotografijami in našimi vtisi.  Knjiga bo lahko služila tudi kot pomemben pripomoček posvojiteljskim staršem. S prebiranjem knjige skupaj z otrokom bodo ob pregledovanju njene vsebine lažje odgovarjali na otrokova vprašanja, se soočali s svojimi in otrokovimi čustvi in tako že od prvega dne dopolnjevali otrokovo življenjsko zgodbo. Pri zbiranju vtisov in gradiva jim lahko pomaga celotna družina in navsezadnje z odraščanjem tudi otrok sam. Knjiga je lahkotna, simpatična in opremljena z igrivimi ilustracijami in sama po sebi vabi, da se ob njenem prebiranju ustavimo in korak za korakom zabeležimo svoja razmišljanja in občutke. 

Pohvale avtorici Katarini Tomšič za zbran pogum in energijo, da je iz svoje osebne izkušnje podarila posvojenim otrokom in njihovim staršem dragoceno darilo oz. popotnico v skupno življenje.

                                                                   

                                                     Tina Hudobivnik, univ. dipl. soc. del.,

CSD Kranj